Pentax DA 35/2.4 AL

[TakumarKid]

Ker se Luka (Ploski4) vedno bolj navdušuje nad plehom v Limited lečah sem si lahko za nekaj dni sposodil njegovo DA 35 f2,4. Nekaj mojih čisto svežih vtisov iz prve roke, saj sem se danes dve uri družil z objektivom. O izdelavi ne bom izgubljal besed, lens je plastičen in na vsakem njegovem delu je videt, da so z materialom varčevali. Kljub temu objektiv nima nič praznega hoda in če odmislim mojo alergičnost na plastiko niti ni tako slab. Sam na njem najbolj pogrešam skalo z razdaljami, ker mi je za moje street pohode nujno potrebna. Kako se objektiv obnaša na K20d? Največje presenečenje je bilo kako zadeva hitro in natančno fokusira. Take hitrosti na mojem aparatu ni pokazal še noben AF objektiv. Kljub temu da sem za svoje street fotkanje že povsem odpisal AF me je zamikalo, da bi preizkusil objektiv na ulicah. Majhen minus si objektiv zasluži zaradi glasnosti ob proženju, podoben zvok ima FA 100-300, ki ima tudi plastičen bajonet, tako da je mogoče vzrok v tem. Ob fotkanju sem se moral navaditi na malce ožji zajem, ker sem bolj navajen 24-28mm objektivov. Objektiv je tudi na ulicah zelo spodobno hitro fokusiral in če sem po vsaki fotki AF resetiral praktično ni sfalil, vsaj dokler je bilo svetlobe dovolj. Ostrina itak ni problem, objektiv je zelo oster že odprt, dobro se obnese proti soncu in ima tipične Pentax barve z nekaj zelene aberacije v ozadju. Objektiv je uporaben tudi na ulicah, vsekakor bolj kot sta dva zooma s katerima sem se mučil in domov prinesel le malo pravilno sfokusiranih fotk. O ceni 200 eur pa bom rekel takole, če primerjamo z ostalimi lečami v trenutni Pentax ponudbi mogoče zgleda stvar poceni, če pa pomislim, da sem za vso svojo street oborožitev štirih objektivov (24, 28, 50, 150mm) dal skupaj manj kot 200 eur se zadevo lahko oceni tudi kot drago. Dovolj filozofije, dodajam nekaj na hitro obdelanih fotk in se zahvaljujem Luki za izposojo.

[ploski4]

Fino Jože. Zdej ga pa sam še primerjaj z ostalimi 35 mm objektivi, da vidmo kje stoji

[AVivod]

To pa ni čisto enostavno. Glede fizičnih lastnosti (materiali, tolerance...), se jih lahko primerja kar tako, glede optičnih pa je za resno primerjavo bolj primerno studijsko slikanje, ne pa street.

[TakumarKid]

Trenutno je doma kar nekaj 35mm objektivov in upam, da bom lahko čez vikend naredil en test ostrine in mogoče še kak lep ali manj lep bokeh ulovil. DA 35 bo primerjan z Vivitarjem 35 f1,9, Auto Takumarjem 35 f2,3 in CZJ Flektogonom 35 f2,4. Zanimiva je predvsem primerjava z Auto Takumarjem 35, ki je zasnovan dalnega leta 1958.

[ploski4]

No, to me pa res zanima kako se bo obnesel.

[Pancolart]

Pa barve pust.

[TakumarKid]

Že dolgo obljubljam test 35mm objektivov, tako da je čas da dam kaj od sebe.
Najprej naj napišem, da je te objektive precej težje testirat kot recimo teleobjektive. Razloga za to ugotovitev sta dva, prvič polje ostrine je dokaj široko in tudi znotraj tega polja ni ostrina vedno enaka, drugi pa je da imajo ti objektivi že ukrivljeno krivuljo ostrine in je torej določen posnetek oster na sredini, na robu pa ne več, ko sfokusiraš na rob pa je ostrina na sredini že mimo. Ta problem mi je precej nagajal in na koncu sem sprejel odločitev, da se posvetim sredini in rob kar da pač da. Najprej nekaj o objektivih, ki sem jih imel na tapeti. Zelo pisana paleta, na žalost brez Takumarja 35 f2, ki ga še vedno nekako zasledujem. Najstarejši je Auto Takumar f2,3, to je objektiv iz konca 50-tih let z za današnje čase zelo nenavadno optično sestavo in pojavo. Vidite ga lahko na naslednji povezavi http://kajiwara.weebly.com/takumar-3523.html. Potem sem imel na testu Vivitarja 35 f1,9. Gre za objektiv iz leta 1974, proizvajalca Komine. Objektiv je meni osebno zelo všeč in pogost na mojem bodiju, kvaliteta izdelave ni ravno na nivoju Takumarjev, a ni slaba. Naslednji "pacient" je bil Carl Zeiss Jena Flektogon 35 f2,4. Legendarni objektiv, ki na e-bayu dosega cene tudi 200 eur in velja za enega najostrejših 35mm objektivov. O tem, kdaj so jih izdelovali bi morda Jure vedel več, a mislim, da je objektiv iz 80-tih let, torej star cirka 25-30 let. Objektiv je zelo podvržen mehanskim napakam in raven izdelave ni primerljiva s Takumarjem in Vivitarjem. Ima pa minimalno fokusirno razdaljo manj kot 20cm in je skoraj makro objektiv. Meni objektiv kljub dobri optiki ni ležal in mi je Vivitar nekako bolj pri srcu. Kot predstavnik nove generacije objektivov sem poleg teh veteranov testiral tudi DA 35 f2,4. Kljub temu, da je objektiv nov nekako posnema optično shemo FA35 f2, ki je bil prišel na dan cirka 10 let nazaj.
Test je bil opravljen tako, da so bili vsi parametri nastavljeni ročno, aparat na stojalu, fokusiranje kot že rečeno s pomočjo živega ogleda. Pretvorba v jpeg v silkypix-u z default nastavitvami in z no sharpness. Cel motiv je zgledal takole



sredina na f2,4 (f2,3 pri Takumarju) Auto Takumar

Vivitar

Flektogon

DA


Morda za koga presenetljivo, a nekih velikih razlik ni. Flektogon je malenkost daljši od ostalih in je mogoče bolj 37mm, DA ima več kontrasta in bolj tople barve. Vivitarju smo dali pol zaslonke prednosti napram ostalim, pa vseeno ni nič boljši od ostalih.
Stvari se malce obrnejo novemu objektivu v prid na robu, saj tu pride do izraza asferična leča, ki jo premore. Je pa tu rezultat precej odvisen od krivulje ostrine in to niso najbolj ostri posnetki, temveč izrezi iste fotografije iz katere sem izrezal sredino.

Auto Takumar

Vivitar

Flektogon

DA


Flektogon še nekako drži novega DA 35 f2,4, starejša objektiva precej popustita, Takumar v kontrastu, Vivitar pa v ostrini. Zvečer prilepim še izreze na bolj zaprtih zaslonkah, kjer se rezultati zbližajo.

[Pancolart]

Zanimivo. Flekto ti tako še veliko spravi skupaj na robovih, ker je narejen tako, da ima odprt oster center. Na full frame gre samo še na slabše potem. Bi moral dat kakšnega švohnega tudi zraven, da bi se opazilo koliko so ti pravzaprav vsi fini lensi. Morda bi še dodal, da so se včasih lensiči delali bolj enonamensko kot danes, ko mora objektiv biti na vseh področjih dober. Flekto je tako najboljši od 20cm, pa do 2m in v centru, skratka za slikanje izdelkov. Drugi (enakih goriščnic) pa so optimizirani za infinity, panorame in robove...

[TakumarKid]

Prav to da je Flekto najboljši na close fokusu me je nekako motilo, ker ponavadi nucam 35mm objektiv tja od 2 do 10m in tu ni več superioren ampak neroden z zelo kratkim fokusirnim hodom. Neskončnost je za tak objektiv najtrši oreh in zato so me tile stari prdci celo malce presenetili, saj jim na sredini nič ne fali. Tudi za meni zelo simpatičnega Vivitarja 35 f1,9 moram rečt, da se na portretnih razdaljah 1-3m obnese bolje kot na neskončnosti. O novem DA35 pa bom rekel da je objektiv optično zelo dober, le da imam v starem Takumarju oziroma Vivitarju pravzaprav objektiv z dvema dušama, odprta sta mehka, zaprta na F4 in naprej pa ostra, z DA35 pa neke prave mehkobe ne moreš dobiti. Počasi prehajam v fazo fotografiranja, ko iščem mehke in ne več ostrih objektivov.
Medtem ko sem naredil ta test je v hišo prišel še en konkurent in sicer Tokina 35 f2, pred par dnevi pa je odšel Flekto v Ljubljano.

[TakumarKid]

Dodal bom še izreze na zaslonki f5,6. Tu naj bi tile objektivi dali najboljše rezultate. Spet velja isto kot za zgornje posnetke, robovi so vedno pobrani z iste fotografije kot sredina in ni nujno, da je to največ kar objektiv zmore, je pa tu definitivno manj razlike, saj je ostrina že zelo globoka.

Sredina
Auto Takumar

Vivitar

Flektogon

DA


Rob istega posnetka
Auto Takumar

Vivitar

Flektogon

DA


Razlike se tu precej zmanjšajo in če gledamo fotografijo kot celoto razlik sploh ne opazimo. Zanimivo je predvsem, da se tudi več kot 50 let star Auto Takumar zelo solidno obnese proti novodobnemu DA35. No razlika pa je ta, da je bil leta 1960 Takumar špica ponudbe Pentaxa, kar za DA35 danes ne moremo rečt.

[Pancolart]

Pri centru, Auto Takumar malo zaostaja za ostalimi tremi, ki so izenačeni. Pri robovih, pa že precej.
Flekto in Vivitar, pa sta mi morda celo kanček boljša kot DA (pač glede na sample).

[TakumarKid]

Pri temle testu sem se marsikaj naučil. Najprej da stena sosednjega bloka ni primerna za teste širših objektivov, verjetno bi bila idealna stena, ki bi bila kakih 20m daleč. Razlike, ki jih med objektivi čutiš med vsakodnevno uporabo se potem zelo težko dokažejo na takem testu. Na primer Vivitar se mi je v realnih situacijah in odprtih zaslonkah zdel vedno bolj mehak od drugih, pa potem na testu tega ni videt. DA35 se mi zdi odprt precej boljši od ostalih pa potem to na testu ni tako izrazito videt, oziroma pride do izraza edino na robovih. Na splošno lahko rečem, da je pri normalnih pogojih in za recimo zaslonko ali dve zaprtih objektivih zelo težko sploh videt kako razliko med njimi. Zanimivo se mi je zdelo tudi to kako sta si Flekto in DA35 podobna v velikosti in izgledu.